Zgodovina

1916

Spominska cerkev Sv. duha v Javorci, posvečena padlim avstro-ogrskim branilcem tolminskega bojišča soške fronte (1915–1917), je bila zgrajena leta 1916.

Nad vhodnimi vrati je napis:

Ta spomenik so med vojno zgradili pripadniki 3. gorske brigade, borbene enote 15. korpusa, v čast in spomin na njihove tukaj padle tovariše. Grajeno v času od 1. marca do 1. novembra 1916.

arhiv Tolminski muzej Spominska cerkev je bila zgrajena po načrtih dunajskega umetnika, nadporočnika Remigiusa Geylinga, ki je tudi avtor likovne opreme in dveh upodobitev angelov pred oltarjem. Vodja gradnje je bil nadporočnik, madžarski gradbenik, topničar, Géza Jablonszky iz Budimpešte. Leseni deli oltarja v notranjosti cerkve so delo južnotirolskega rezbarja, topničarja Antona Perathonerja iz kraja St. Ulrich/Ortisei v Italiji. Pri gradnji cerkve so sodelovali pripadniki različnih narodnosti Avtorji cerkve v Sloveniji so tako z območij treh sosednjih evropskih držav (Avstrije, Italije in Madžarske), ki so na soški fronti doživljali skupno usodo ter izražali željo povezanih Evropejcev po miru in medsebojnem sodelovanju.

Vojaki, ki so spominsko cerkev gradili prostovoljno in z lastnimi sredstvi, niso bili oproščeni svojih bojnih obveznosti. K gradnji so pristopili, ko so bili po daljšem bojevanju na prvi bojni črti določeni za počitek v zaledju. Odziv je bil izjemen.

Izbrana lokacija za gradnjo je bila med vojno neopazna za sovražnika in enako oddaljena od vseh bojnih položajev brigade na Vodil vrhu, Mrzlem vrhu, Slemenu in Rdečem robu. Od teh točk je bila oddaljena okrog 2500 m.

Cerkev je grajena na skalnati podlagi – temelji so izdelani iz enakega kamna kot so tla pod cerkvijo, spodnji del cerkve je grajen iz kamnitih blokov; les za zgornji del pa so nosili iz doline in ga obdelovali na sami lokaciji.

Na zunanjih stenah objekta so v fresko tehniki izdelani grbi 18 dežel nekdanjie avstro-ogrske monarhije ter grba Reke in Trsta. Nad vhodom sta še avstrijski grb in grb madžarskega kraljestva, ki ju povezuje habsburški grb. Notranjost je enotno triladijsko oblikovana. Prevladujejo štiri osnovne barve: modra, črna, bela in nekaj zlate. Oblikovno gre za celostno umetnino dunajske secesijske arhitekture.

Ko je bila cerkev zgrajena, so katoličani, protestanti, pravoslavni, judje in muslimani, pa tudi ateisti šli skupaj v cerkev, ki je bila za nekatere resnično božji hram, za druge pa vzvišeno posvečeno mesto, svetišče, kjer so lahko vsaj za trenutek pozabili na vojno.

V notranjosti je na hrastovih ploščah vžganih 2565 imen padlih avstro-ogrskih vojakov, pripadnikov enot različnih narodnosti. Imena padlih iz nekaterih bataljonov so vodena in zapisana do začetka avgusta 1916. Raziskava, ki jo je pred leti vodil Tolminski muzej, je pokazala, da izgube nekaterih enot tu niso upoštevane.