Cerkvica Sveta duha v Javorci kot simbol človekovega dostojanstva
Jernej Letnar Černič
V slovenski družbi je pogosto težko najti soglasje o vsebini in naravi človekovega dostojanstva. Različni simboli v slovenski in evropski družbi pogosto delijo posameznike družbene skupine na eno, drugo in tretjo stran. Teorija kot nesprejemljivo označuje delitev človekovega dostojanstva na različne ideološke oziroma družbene strani. Človekovo dostojanstvo ne more biti predmet subjektivnih mnenj in stališč različnih posameznikov oziroma interesnih skupin. Njegova vsebina je predustavna in predideološka. Človekovo dostojanstvo vsebinsko varuje telesno in intelektualno integriteto posameznika. Pripada tako vsakemu človeku kot skupnosti kot celoti. Človekovo dostojanstvo ne varuje le posameznikovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč črpa tudi iz tradicije, kulture in običajev vsakokratne družbe. Je plod tako posameznikove integritete kot tudi značilnosti slovenske družbe.
Cerkvica Svetega Duha v Javorci na Tolminskem sodi med redke simbole v slovenski družbi, ki ne delijo njenih ljudi. Nasprotno cerkvica simbolizira najboljše značilnosti slovenske družbe: sodelovanje, vztrajnost in medsebojno spoštovanje njenih ljudi. Njena izgradnja, varstvo in kasnejša obnova pričajo, da v slovenski družbi vendarle živimo vrednote človekovega dostojanstva, svobode, enakosti in pluralizma. Pri njeni gradnji so med prvo svetovno vojno sodelovali vojaki različnih narodov takratnega Avstro-Ogrskega cesarstva. Čeprav je bila postavljena v časih grozodejstev in hudodelstev prve svetovne vojne, izraža željo in hrepenenje tako po svobodi, enakosti kot človekovem dostojanstvu. Kasneje je preživela še tri totalitarne režime, ki se niso osredotočili na varstvo človekovega dostojanstva. V marsičem je bilo v času nedemokratičnih režimov težko napovedati, ali bo lahko cerkvica Svetega Duha v Javorci znova zasijala v svojem polnem sijaju.
V tej luči cerkvica Svetega Duha v Javorci tvori del človekovega dostojanstva v slovenski družbi. Vzpostavila je most med temnimi poglavji iz slovenske in evropske polpretekle zgodovine ter sodobno slovensko in evropsko družbo, ki temelji prav na brezpogojnem spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode, enakosti in pluralizma. Opozarja nas na naše pretekle zmote in podaja svarilo pred ponovitvijo preteklih dogodkov. Zavedati se moramo, da za vsakodnevno uresničevanje človekovega dostojanstva ni nikoli enostavno. V demokratični družbi bo način njegovega uresničevanja vedno predmet pluralnih debat in nesoglasij. Tako je tudi prav. A kot sporoča cerkvica Svetega Duha v Javorci, o najmanjšem skupnem imenovalcu človekovega dostojanstva v demokratični družbi ni dvoma. Varovanje telesne in intelektualne integritete posameznika z upoštevanjem tradicije, kulture in običajev slovenske družbe je njena skupna dediščina, ki so jo na Tolminskem v več desetletjih v drugačnih časih znali in uspeli zavarovati. V tem pogledu so lahko za zgled vsem ostalim slovenskim krajem kot tudi Evropski uniji, kako poiskati simbol človekovega dostojanstva, ki povezuje preteklost in prihodnost s sedanjostjo.
Jernej Letnar Černič je dekan in redni profesor za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze.
Do sedaj je objavil številne prispevke v slovenščini, angleščini, španščini, italijanščini in romunščini. V zadnjih letih je objavil tri znanstvene monografske publikacije in sicer: »The Impact of European Institutions on the Rule of Law and Democracy: Slovenia and Beyond. Oxford, Hart (Bloomsbury), 2020« (v soavtorstvu z Matejem Avbljem in Gorazdom Justinekom); »Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi«, Kranj: Nova univerza, Fakulteta za državne in evropske študije, 2018 in »Corporate accountability under socio-economic rights«, Oxon; New York: Routledge, 2019, ter knjigo v soavtorstvu in uredništvu: »The Future of Business and Human Rights: Theoretical and Practical Considerations for a UN Treaty«, Cambridge; Antwerp; Portland: Intersentia. 2018 (z Nicolasom Carrillo-Santarelli). Njegova dela so bila citirana v poročilih organizacije Združenih narodov, Evropskega parlamenta in Sveta Evrope, v odločbah slovenskega Ustavnega sodišča ter akademskih študijah na vseh koncih sveta. Od študijskih let naprej deluje v različnih vlogah v slovenski in globalni civilni družbi, pri čemer sodeluje pri številnih domačih in mednarodnih človekoljubnih projektih.
